Prvič in drugič glavna ideja. Prvič in drugič. Kaj je v knjigi nenavadnega?

O tem, kako sta se prijatelja odpravila na pot, med potjo pa je njuna družba rasla in rasla. Tukaj se z njimi sprehaja največji človek na svetu, tukaj pa najmanjši človek na svetu. Zdaj je osel z njimi, tukaj pa je slon. Kako lahko celotno pošteno podjetje sledi drug drugemu? Kako prečkati reko? Kje prenočiti? Tako se jim porodijo najbolj čudovite ideje. In hkrati vsi žvižgajo smešno pesmico!

Ilustracije

Willyja Glasauerja je ta fantazmogorična zgodba zelo navdihnila, tako kot vsa dela velikega Kharmsa. Podoba Petka, možička velikosti vedra, ali pa prizor ogromnega človeka, ki za seboj vleče čoln, v katerem sedi osel, seveda povzroči smeh in okrepi vtis zgodbe.

Komu je ta knjiga namenjena?

Za otroke stare 5 let in več. Neverjetna zgodba, ki jo pripoveduje Kharms, bo otroke zabavala, postavila veliko vprašanj in vzbudila zanimanje.

Za otroke osnovnošolske starosti. Dober uvod v delo Daniila Kharmsa. Z veliko rusko literaturo. Lahko razpravljate o spopadu logičnega in nelogičnega v zgodovini, trdoživih junakih, kaj je prijateljstvo, kako pomembno je iti k cilju, tudi če vsi okoli vas s prstom kažejo na vas. Dober prvi uvod v rusko avantgardo.

Za odrasle. To je Kharms. To je Willy Glasauer. To je umetnost.

Kaj je v knjigi nenavadnega?

Tehnika risanja Willyja Glasauerja.
Besedilo Daniil Kharms.
Format je velik. Oblikovanje knjig.

Zakaj smo se odločili izdati to knjigo

To zgodbo Daniila Kharmsa je zelo težko najti v sodobnih publikacijah. In zasluži si pozornost. Zanimiva je.

Fikcija brez primere iz peresa Daniila Kharmsa je visoka literatura.

V kombinaciji z Glasauerjevimi ilustracijami je rezultat klasična slikanica.

Zgodbe Daniila Kharmsa so kratke. Zato danes praviloma izhajajo v zbirkah s številnimi slikami in številnimi besedili. In otrokovo dojemanje je strukturirano tako, da je zanj pomembno, da drži v rokah eno knjigo, z enim besedilom, s slikami in junaki ene zgodbe. In tukaj je – pred vami (Pravzaprav je prav ta psihološka posebnost otrokovega dojemanja bila povod za nastanek slikanic kot posebne veje knjižnega založništva za otroke, od malčkov do osnovnošolskih otrok. izboljša vtis o tem, kar je otrok slišal in prebral, ter mu pomaga, da samostojno usvoji, razume, prebere knjigo od začetka do konca ter vzljubi literaturo in branje.)

NAJPREJ sem zapela pesem in šla.

DRUGIč, Petka pride do mene in reče: "Jaz grem s tabo." In oba sva šla peti pesmi.

TRETJI, hodimo in gledamo - na cesti stoji človek, velik kot vedro.

"Kdo si?" - smo ga vprašali. - "Sem najmanjša oseba na svetu." - "Pojdi z nami". - "Gremo na".

Šli smo naprej, a možiček nam ni dohajal. Teče, a vseeno zaostaja. Nato smo ga prijeli za roke. Petka je za desno, jaz za levo. Možiček je visel v najinem naročju in se s stopali komaj dotikal tal. Šli smo tako naprej. Vsi trije gremo in žvižgamo pesmi.

ČETRTI, hodimo in gledamo - ob cesti leži moški, z glavo naslonjeno na štor, in tako dolg je, da se ne vidi, kje se mu noge končajo. Približala sva se mu in ko je skočil na noge in udaril s pestjo po štoru, je šel štor v zemljo. In dolgi mož se je ozrl, nas zagledal in rekel: »Kdo ste vi,« je rekel, »da ste mi motili spanec?« »Mi,« pravimo, »smo veseli fantje. Bi šel z nami? “Prav,” reče dolgi mož in takoj stopi kakih dvajset metrov. "Hej," mu zavpije možiček. "Počakaj nas malo!" Zgrabila sva možička in stekla k dolgemu. "Ne," rečemo, "tega ne moreš narediti, delaš majhne korake."

Dolg človek je hodil z majhnimi koraki, a kaj je smisel? Naredil bo deset korakov in izginil izpred oči. "Potem," pravimo, "naj se možiček usede na tvojo ramo in nas prime pod roke." Dolgi mož je malčka položil na ramo, naju prijel pod roke in odšel. "Ali vam je udobno?" - rečem Petku. "Priročno, kaj pa ti?" "Tudi zame je priročno," rečem. In žvižgali smo si smešne pesmi. In dolgi mož hodi in žvižga pesmi, mali mož pa mu sedi na rami in prav tako žvižga in poje.

PETI, hodiva in pogledava – čez pot nama stoji osel. Bili smo navdušeni in smo se odločili za jahanje osla. Prvi je poskusil dolgi mož. Vrgel je nogo čez osla in osel mu je padel pod koleno. Dolgi mož je le hotel sesti na osla, a osel ga je vzel in hodil, dolgi mož pa je na vso moč sedel na tla. Poskušali smo postaviti možička na osla. A komaj je osel naredil nekaj korakov, se možiček ni mogel upreti in je padel na tla. Nato je vstal in rekel: »Naj me dolgi spet nosi na rami, ti in Petka pa naj jezdiva na osličku.« Usedli smo se, kot je rekel možiček, in se odpeljali. In vsi so v redu. In vsi si žvižgamo pesmi.

ŠESTIČ smo prispeli do velikega jezera. Pogledamo, blizu obale je čoln. "No, gremo z ladjo?" - pravi Petka. V čolnu sva s Petko dobro sedela, dolgca pa je bilo težko posesti. Sklonil se je, skrčil in dvignil kolena prav do brade.

Možiček se je usedel nekam pod klop, za osla pa ni bilo več prostora. Če v čoln nisi dal dolgega človeka, potem bi lahko vanj dal osla. Toda dve osebi ne ustrezata. "To je to," pravi možiček, "ti, dolgi, brodi, mi pa damo osla v čoln in gremo." Osla smo dali v čoln, dolg mož pa je brodil in celo vlekel naš čoln na vrvi. Osel sedi in se boji premakniti - res je, da je prvič stopil v čoln. In ostali so v redu. Vozimo se ob jezeru in žvižgamo pesmi. Dolg mož vleče naš čoln in tudi poje pesmi.

SEDMI, prišli smo ven na drugo stran in pogledali - tam je stal avto. "Kaj bi to lahko bilo?" - pravi dolgi mož. - "Kaj je to?" - pravi možiček. "To," rečem, "je avto." "To je avto, ki ga bomo zdaj vozili," pravi Petka. Začela sva se usesti v avto. S Petko sva sedela za krmilom, spredaj na luči je bil postavljen majhen mož, dolgega moža, osla in čolna pa nikakor ni bilo mogoče spraviti v avto. Čoln damo v avto, damo osla v čoln - in vse bi bilo v redu, a za dolgega človeka ni prostora. V avto smo dali osla in dolgega moža - čolna ni bilo kam dati.

Bili smo popolnoma v zadregi, nismo vedeli, kaj storiti, možiček pa je dal nekaj nasvetov: »Dolgi mož naj sedi v avtu, daj osla v naročje in dvigni čoln z rokami nad svoje. glava.” Dolga moža smo dali v avto, mu osla v naročje in čoln dali v roke. "Ni težko?" - ga je vprašal možiček. "Ne, nič," pravi dolgi. Prižgal sem motor in odpeljali smo se. Vsi so v redu, le možičku spredaj na luči je neudobno, od tresenja se kepa kot kombi. Za ostalo pa nič. Vozimo in žvižgamo pesmi.

OSMO, prispeli smo v neko mesto. Pojdimo po ulicah. Ljudje nas gledajo, kažejo s prsti: »Kaj je to,« pravijo, »v avtu sedi nekakšen klub, v naročju sedi osel in z rokami nad glavo drži čoln. ha! ha! ha! In pred njim nekdo sedi na luči. Visok kot vedro! Poglejte ga, kot bi se prekucnil od tresenja! ha! ha! ha!" In smo se odpeljali naravnost v hotel, čoln položili na tla, avto postavili pod nadstrešek, osla privezali na drevo in poklicali lastnika. Lastnik je prišel do nas in rekel: "Kaj želite?" "No," mu rečemo, "ali ne moremo prenočiti pri tebi?" »Je možno,« reče lastnik in naju odpelje do sobe s štirimi posteljami. S Petko sva se ulegla, dolg in nizek pa se nista mogla uleči. Za visokega so vse postelje kratke, mali pa nima ničesar, da bi naslonil glavo. Blazina je bila višja od njega samega, na blazino pa se je lahko naslonil le stoje. Ker pa smo bili vsi zelo utrujeni, smo se nekako ulegli in zaspali. Dolgi se je preprosto ulegel na tla, mali pa je zlezel po blazini in zaspal.

DEVETI Zjutraj smo se zbudili in se odločili, da nadaljujemo pot. Potem pa nenadoma možiček reče: »Veš kaj? Dovolj je, da se vlačimo s tem čolnom in avtom. Gremo peš." "Ne bom šel peš," je rekel dolgi mož, "kmalu se boš naveličal hoje." - "To si ti, tak človek, ki se utrudiš?" - se je zasmejal možiček. "Seveda se bom naveličal," je rekel dolgi, "želel bi si, da bi našel kakšnega konja zase." - »Kakšen konj je dober zate? - se je vmešala Petka. "Ne potrebujete konja, ampak slona." "No, tukaj ne moreš dobiti slona," sem rekel, "to ni Afrika." Takoj, ko sem to rekel, smo nenadoma zaslišali lajež, hrup in krike na ulici. Pogledali smo skozi okno in videli slona, ki so ga vodili po ulici, za njim pa so se zgrinjali ljudje. Majhen pes teče tik ob slonove noge in laja na vsa pljuča, a slon hodi mirno in se ne ozira na nikogar. "Tukaj," pravi mali človek dolgemu, "tu je slon zate." Vstopi in pojdi." - »In ti sedi na psu. Samo glede na tvojo višino,« je rekel dolgi mož. »Tako je,« pravim, »dolgi bo jezdil slona, mali bo jezdil psa, midva s Petko pa bova jahala osla.« In stekla sva ven.

DESETO, stekla sva na ulico. S Petko sva sedla na osla, možiček je ostal pri vratih, dolgi možiček pa je tekel za slonom. Stekel je do slona, skočil nanj in se obrnil proti nam. In pes ne zaostaja za slonom, laja in tudi steče proti nam. Takoj, ko sem prišel do vrat, se je možiček zajel in skočil na psa. Tako smo šli vsi. Spredaj je dolg mož na slonu, za njim sva s Petko na osličku, za njim pa majhen mož na psu. In vsi se počutimo dobro in vsi si žvižgamo pesmi.

"Prvič in drugič"

NAJPREJ sem zapela pesem in šla.

DRUGIč, Petka pride do mene in reče: "Jaz grem s tabo." In oba sva šla peti pesmi.

TRETJI, hodimo in gledamo - na cesti stoji človek, velik kot vedro.

"Kdo si?" - smo ga vprašali - "Sem najmanjši človek na svetu." - "Pojdi z nami." - "Pridi."

ČETRTI, hodimo in gledamo - ob cesti leži moški, z glavo naslonjeno na štor in je tako dolg, da se ne vidi, kje se mu noge končajo. Približali smo se mu in je skočil na svoj noge in udaril po štoru s pestjo. , da je štor zašel v zemljo. In dolgi mož se je ozrl, nas zagledal in rekel: »Kdo ste vi,« je rekel, »da ste mi motili spanec?« -

"Mi," pravimo, "smo smešni fantje. Ali želite iti z nami?" - "Globa",-

pravi dolgi mož, kako lahko takoj stopi dvajset metrov. "Zdravo,-

mu zavpije možiček. »Malo prekratek bova!« Pograbili smo možička in tekli k dolgemu. »Ne,« pravimo, »tega ne smeš, delaš majhne korake. ”

Dolg človek je hodil z majhnimi koraki, a kaj je smisel? Naredil bo deset korakov in izginil izpred oči. "Potem," pravimo, "naj se možiček usede na tvojo ramo in nas vzame pod pazduhe." Dolgi mož je malčka položil na ramo, naju prijel pod roke in odšel. "Ali vam je udobno?" -

Povem Petku. "Priročno, kaj pa ti?" "Tudi zame je priročno," rečem. In žvižgali smo si smešne pesmi. In dolgi mož hodi in žvižga pesmi, mali mož pa mu sedi na rami in prav tako žvižga in poje.

PETI, hodiva in pogledava – čez pot nama stoji osel.

Bili smo navdušeni in smo se odločili za jahanje osla. Prvi je poskusil dolgi mož.

Vrgel je nogo čez osla in osel mu je padel pod koleno. Dolgi mož je le hotel sesti na osla, a osel ga je vzel in hodil, dolgi mož pa je na vso moč sedel na tla. Poskušali smo postaviti možička na osla. A komaj je osel naredil nekaj korakov, se možiček ni mogel upreti in je padel na tla. Nato je vstal in rekel: »Naj me dolgi spet nosi na rami, ti in Petka pa naj jezdiva na osličku.« Usedli smo se, kot je rekel možiček, in se odpeljali. In vsi so v redu. In vsi si žvižgamo pesmi.

ŠESTIČ smo prispeli do velikega jezera. Pogledamo, blizu obale je čoln.

"No, gremo z ladjo?" - pravi Petka. V čolnu sva s Petko dobro sedela, dolgca pa je bilo težko posesti. Sklonil se je, skrčil in dvignil kolena prav do brade.

Osla smo dali v čoln, dolg mož pa je brodil in celo vlekel naš čoln na vrvi. Osel sedi in se boji premakniti - res je, da je prvič stopil v čoln. In ostali so v redu. Vozimo se ob jezeru in žvižgamo pesmi. Dolg mož vleče naš čoln in tudi poje pesmi.

SEDMI, prišli smo ven na drugo stran in pogledali - tam je stal avto. "Kaj bi to lahko bilo?" - reče dolgi mož - "Kaj je to?" - reče možiček. - »To,« rečem, »je avto.« »To je avto, ki ga bova zdaj vozila,« reče Petka. Začela sva se usesti v avto. S Petko sva sedela za volanom, možiček spredaj na Postavili so svetilko, a dolgega človeka, osla in čolna nikakor ne spravimo v avto. Čoln smo dali v avto, osla smo dali v čoln - in vse bi bilo v redu, vendar ni prostora za dolgega človeka. Osla in dolgega človeka smo dali v avto - za čoln ni mesta.

Bili smo čisto v zadregi, nismo vedeli, kaj storiti, možiček pa nam je dal nekaj nasvetov: »Naj dolgi mož sedi v avtu,« je rekel, »daj mu osla v naročje in dvigni čoln z rokami nad glavo." Dolga moža smo dali v avto, mu osla v naročje in čoln dali v roke. "Ni težko?" - ga je vprašal možiček. »Ne, nič,« reče visoki. Prižgal sem motor in odpeljali smo se. Vsi so v redu, le možičku spredaj na luči je neudobno, od tresenja se kepa kot kombi. Za ostalo pa nič. Vozimo in žvižgamo pesmi.

OSMO, prispeli smo v neko mesto. Pojdimo po ulicah. Ljudje naju gledajo, s prsti kažejo: »Kaj je to,« pravijo, »kak batina sedi v avtu, osla si postavi v naročje in z rokami drži čoln nad glavo. vedro!

Poglejte ga, kot bi se prekucnil od tresenja! ha! ha! ha!" In smo se odpeljali naravnost v hotel, čoln postavili na tla, avto postavili pod nadstrešek, osla privezali za drevo in poklicali lastnika. Lastnik je prišel do nas in rekel: "Kaj hočete ?« - »Ja,« mu rečemo »A je možno prenočiti pri vas?« -

»Lahko,« reče lastnik in naju odpelje v sobo s štirimi posteljami. S Petko sva se ulegla, dolg in nizek pa se nista mogla uleči. Za visokega so vse postelje kratke, mali pa nima ničesar, da bi naslonil glavo. Blazina je bila višja od njega samega, na blazino pa se je lahko naslonil le stoje. Ker pa smo bili vsi zelo utrujeni, smo se nekako ulegli in zaspali. Dolgi se je preprosto ulegel na tla, mali pa je zlezel po blazini in zaspal.

je rekel dolgi mož, »kmalu se boš naveličal peš.« »Ti, tak človek, kdo bo utrujen?« se je zasmejal možiček. »Seveda se bom naveličal,«

je rekel dolgi: »Želim si, da bi našel kakšnega konja, ki mi ustreza.« »Kakšen konj je dober zate? - se je vmešala Petka. "Ne potrebuješ konja, ampak slona."

"No, tukaj ne moreš dobiti slona," sem rekel, "to ni Afrika." Takoj, ko sem to rekel, smo nenadoma zaslišali lajež, hrup in krike na ulici. Pogledali smo skozi okno in pogledali

Vodijo slona po ulici in ljudje mu sledijo. Psiček teče tik ob slonove noge in laja na vso moč, slon pa hodi mirno in se ne ozira na nikogar. "Tukaj," reče mali mož dolgemu, "tukaj je slon zate. Usedi se in zajaši." "In ti sedi na majhnega psa. Glede na tvojo višino," je rekel dolgi mož. "Tako je ," rečem. "Veliki bo jezdil na slonu, mali na psu, midva s Petko pa na osličku." In stekla sva ven.

Zapustili smo mesto in šli, kam pa smo prispeli in kaj se nam je tam zgodilo, vam bomo povedali naslednjič.

Daniil Kharms - Prvič in drugič, Preberi besedilo

Glej tudi Daniil Kharms - Proza (zgodbe, pesmi, romani ...):

Tukaj, Lenochka, je rekla teta ...
"Izvoli, Lenočka," je rekla teta, "jaz grem, ti pa ostani doma in bodi ...

En dan, ena oseba...
Nekega dne je moški po imenu Petrov obul škornje iz klobučevine in šel po nakupih ...

Zadeva: Daniil Kharms "Prvič in drugič" Cilji lekcije:

Izobraževalni:

ustvariti pogoje za seznanitev z deli D. Kharmsa

razvijati sposobnost povezovanja ilustracij z besedilom;

spodbujati razvoj zanimanja za branje.

Razvojni :

ustvariti pogoje za razvoj sposobnosti oblikovanja lastnega stališča, izražanja in argumentiranja;

spodbujati razvoj fantazije, domišljije, zmožnost podajanja popolnega, koherentnega odgovora, sposobnost primerjave, posploševanja in sklepanja.

Izobraževalni:

spodbujati razvoj komunikacijskih veščin in komunikacijske kulture;

spodbujati zavest o vrednosti skupnih dejavnosti.

Načrtovani rezultati:

Zadeva:

seznamimo se z delom D. Kharmsa;

se bo naučil ekspresivno brati na glas, izražati svoj odnos do prebranega, poudarjati pomembne besede pri branju, upoštevati premore med stavki in deli besedila; izpostaviti dogodke, ki so osnova likovnega dela

Metapredmet:

izobraževalni: primerjati motive junakov dejanj iz različnih literarnih del, prepoznati značilnosti njihovega vedenja glede na motiv;

regulativni: oblikujejo izobraževalno nalogo lekcije v skupini, jo sprejmejo, vzdržujejo skozi lekcijo, občasno preverjajo svoje učne ukrepe s predlagano nalogo;

komunikativen: v skupini razvijejo merila za ocenjevanje opravljenosti posamezne naloge (vaje); vrednotiti dosežke udeležencev skupinskega dela po izdelanih kriterijih

Osebno:

spoznajte estetsko vrednost vsakega preučevanega dela, ki se kaže v izvirnosti in individualnosti avtorjevega pogleda na svet

Oprema:

Projektor, predstavitev, postavitve semaforja, izročki (aplikacije).

TEHNOLOŠKI UČNI ZEMLJEVID

Vsebina dejavnosti

študenti

Načrtovani rezultati

Osebno

Metapredmet:

Zadeva:

jaz .Organizacijski trenutek

Pozdrav od učiteljice.

roke? - NA STRANI

Noge? - NA STRANI

komolci? – NA ROBU

nazaj? – NEPOSREDNO.

Zvonec je zazvonil in utihnil.
Lekcija se začne.
Dekleta so tiho sedla za svoje mize,
Fantje so tiho sedli za svoje mize,
Vsi so me pogledali.

Razpoloženje v razredu

Prosil vas bom, da opišete svoje razpoloženje na začetku naše lekcije (diapozitiv 2). Na tabli visi razpoloženjski semafor, napolnimo mu oči.

mirno razpoloženje. Ne bojim se težav, ne bojim se delati napak, obvladam delo;(zelena)

Skrbi me, ker od današnje lekcije pričakujem nova odkritja in me skrbi, ali bom kos delu; (rumena)

Zaskrbljen sem, skrbi me, da ne bom kos svojemu delu (rdeča)

Učenci samostojno ocenijo svojo pripravljenost na pouk

Otroci napolnijo "oči" semaforja s krogi ustrezne barve.

Foblikovanje motivacije za učenje in namenske kognitivne dejavnosti.

Oblikovanje regulativnih nadzornih sistemov, obvladovanje tehnik, ki se uporabljajo pri delu s katerim koli predmetnim materialom.

Zavedanje pomena branja za nadaljnje učenje.

II .Posodobitev

znanja.

1. Govorno ogrevanje

2 . Delo v parih

P. Sinjavskega

– Fantje, preberite odlomek iz del in določite žanr.

(Priloga 1)

Bober je začel žogo v gozdu,

Bober je povabil goste na žogo.

Veverice pihajo na piščali,

Polka metulji plešejo

Tudi tihi jazbec

Čevlji čok in čok!

Hotel sem vreči žogo

In povabil sem goste k sebi.

Kupil sem moko, kupil sem skuto,

Pekla krhko pito...

– Kako ste ugotovili?

– Kako sta si podobna?

– Kakšna je razlika?

– Prvo pesem je napisal pesnik Anatolij Pudval. Kdo ve povedati, kdo je avtor druge pesmi?

– Učenec 4. razreda je povedal, da je avtor te pesmi Karl Ivanovič Shusterling. In vem, da je to pesem napisal Daniil Kharms. Kdo od naju ima prav?

– Odgovorimo na to vprašanje tako, da preberemo več informacij. (Priloga 2)

Skupaj poiščeta odgovor in ga podčrtata s svinčnikom.

Kdo ima prav? In zakaj?

Kaj je psevdonim?

Berejo z različnimi intonacijami, počasi; počasi, pospeševanje tempa; hitro in postopno upočasnjevanje tempa; ekspresivno

Določite žanr (pesmi)

Glede na značilnosti pesmi: Vsaka vrstica je zapisana z

velike tiskane črke, ne glede na ločila na koncu vrstice je rima

O žogi in o gostih?

Junak v drugi je neznan. In še ni končano.

Problemsko vprašanje (predpostavke otrok)

Odgovori otrok (delo v parih)

Preberite dodatne informacije, jih označite in podčrtajte s svinčnikom.

Odgovori otrok:

Da imata učiteljica in otrok 4. razreda prav.

(Karl Ivanovič Shusterling je eden od Kharmsovih psevdonimov.)

Izmišljeno ime

Razvoj dikcije učencev

Oblikovanje sposobnosti objektivnega ocenjevanja učnih dosežkov svojega sošolca.

Sposobnost poslušanja in dialoga.

Učenje interakcije v parih.

Analiziranje vzrokov za izobraževalni uspeh ali neuspeh, iskanje izhoda iz te situacije

Pozna zvrsti umetniških del.

R razvijanje zmožnosti izraznega branja, urjenje artikulacijskih spretnosti

III .Športna vzgoja

samo minuto

V močvirju dve punci, dve zeleni žabi(noge narazen, roke ob straneh. Upogib in izteg rok.)

Zjutraj smo se zgodaj umili, podrgnili z brisačo,(roke na pasu. Upognite se naprej, upognite)

Stopali so z nogami, ploskali z rokami,(3 koraki na mestu; trije ploskanje)
Nagnili so se na desno, na levo in se vrnili.(roke za hrbtom, nagib levo, desno)
To je skrivnost zdravja, pozdrav vsem prijateljem športne vzgoje!(Pozdravite tako, da dvignete roke in združite dlani)

Izvedite gibe po besedilu pod vodstvom učitelja

Oblikovanje razumevanja pomena zdravega načina življenja

Izvedba dejanj po vzorcu

Razvoj spomina s pomnjenjem besedila in izraznim recitiranjem.

IV . Spoznavanje novega materiala.

1. Določitev teme lekcije

2. Delo na besedilu dela v skupinah.

Oblikujte temo lekcije

Dejansko vam bomo danes predstavili novo delo D. Kharmsa.

Zgodba o D. Kharmsu in njegovem delu (diapozitivi 3-5)

In to delo se imenuje "Prvič in drugič ..." (diapozitiv 6)

Organizirajte delo na besedilu v skupinah. Besedilo razdeli na dele, vsak del spremljajo risbe (Priloga 3).

Seznanitev z delom D. Kharmsa.

Delajo v skupinah. Predstavite svoj del tako, da ga na kratko ponovite in zanj pripravite risbo.

Rrazvijajo sposobnost poslušanja sošolcev in razumevanja njihovega stališča, upoštevajo različna mnenja.

Aktivirajte kognitivno dejavnost učencev.

Razvoj spretnosti za skupinsko delo, delegiranje pooblastil, razdelitev vlog. Oblikovanje sposobnosti poslušanja in slišanja, jasno in jasno izražanje svojega mnenja ter gradnja govornih struktur.

Biti sposobens pomočjo učitelja določi in oblikuje namen učne ure,

Pod vodstvom učitelja načrtujte svoje dejavnosti v učni uri

V. Odsev

Lekcija je koristna, vse je jasno.

Samo ena stvar je malo nejasna.

Še vedno moraš trdo delati.

Da, še vedno je težko študirati !

Prosil vas bom, da opišete svoje razpoloženje na koncu naše lekcije (diapozitiv 7). Na tabli visi razpoloženjski semafor, napolnimo mu oči.

Prebral sem, da sem v razredu dobro opravil delo(zelena)

Lahko bi bolje (rumena)

Nisem zadovoljen s svojo službo (rdeča)

Otroci na koncu lekcije postavijo znak poleg tistih besed (vrstic), ki jim najbolj ustrezajo, nekateri razložijo svojo izbiro.

Ustrezno razumevanje vzrokov za uspeh/neuspeh v izobraževalnih dejavnostih

Samoocenjevanje na podlagi meril uspeha

Oblikovanje moralnih vrednot: moč volje, odločnost pri premagovanju neuspehov, medsebojna pomoč

Oblikovanje in argumentacija svojega mnenja ob upoštevanju različnih mnenj.

Konstrukcija govornega izreka.

VI . Povzetek lekcije

Katero delo smo spoznali?

Je to njegov psevdonim ali pravo ime?

Kakšno je njegovo pravo ime?

(diapozitiv 8)

Učitelji odgovarjajo na vprašanja

“Prvič in drugič...”

D. Kharms

Vzdevek

Daniil Ivanovič Yuvachev.

Analiza in refleksija vaših dejavnosti v lekciji.

Domača naloga

Narišite slike za prebrana dela D. Kharmsa za skupno ustvarjanje kolaža.

Naučite se izbrati informacije

Naučite se izvajati projektne dejavnosti v skupini: določite svojo vlogo v skupnem cilju, razumejte osebno odgovornost za rezultate skupine.

Izdelava algoritma skupinske dejavnosti

Vstop v aktiven način dela z materialom

Nadaljujte s produktivnim branjem in različnimi vrstami napovedi

Medpredmetno povezovanje (književno branje + spretnosti iz delovnega in likovnega pouka)

Priloga 1

Bober je začel žogo v gozdu,

Bober je povabil goste na žogo.

Veverice pihajo na piščali,

Polka metulji plešejo

Tudi tihi jazbec

Čevlji čok in čok!

Hotel sem vreči žogo

In povabil sem goste k sebi.

Kupil sem moko, kupil sem skuto,

Pekla krhko pito...

Dodatek 2

Daniil Harms. Pravo ime: Daniil Ivanovich Yuvachev. Rodil se je leta 1905 v Sankt Peterburgu, umrl pa leta 1942 v Leningradu. Zdaj se to mesto spet imenuje Sankt Peterburg. D. Kharms je bil velik izumitelj. Vaše prababice in pradedki so z velikim veseljem brali njegove pesmi in zgodbe v revijah "Chizh" in "Yozh". Daniil Kharms se je vedno podpisoval s psevdonimi. Med številnimi psevdonimi so bili naslednji: Karl Ivanovič Shusterling ali Pusterling, Shardam, Dandan, Ivan Toporyshkin, pisatelj Kolpakov itd. Najpogosteje se je ponavljalo ime Kharms.

Prvič in drugič

1 skupina.NAJPREJ sem zapela pesem in šla.

DRUGIč, Petka pride do mene in reče: "Jaz grem s tabo." In oba sva šla peti pesmi.

TRETJI, hodimo in gledamo - na cesti stoji človek, velik kot vedro.

"Kdo si?" - smo ga vprašali. - "Sem najmanjša oseba na svetu." - "Pojdi z nami". - "Gremo na".

2. skupina.PETI, hodiva in pogledava – čez pot nama stoji osel. Bili smo navdušeni in smo se odločili za jahanje osla. Prvi je poskusil dolgi mož. Vrgel je nogo čez osla in osel mu je padel pod koleno. Dolgi mož je le hotel sesti na osla, a osel ga je vzel in hodil, dolgi mož pa je na vso moč sedel na tla. Poskušali smo postaviti možička na osla. A komaj je osel naredil nekaj korakov, se možiček ni mogel upreti in je padel na tla. Nato je vstal in rekel: »Naj me dolgi spet nosi na rami, ti in Petka pa naj jezdiva na osličku.« Usedli smo se, kot je rekel možiček, in se odpeljali. In vsi so v redu. In vsi si žvižgamo pesmi.

3. skupina.SEDMI, prišli smo ven na drugo stran in pogledali - tam je stal avto. "Kaj bi to lahko bilo?" - pravi dolgi mož. - "Kaj je to?" - pravi možiček. "To," rečem, "je avto." "To je avto, ki ga bomo zdaj vozili," pravi Petka. Začela sva se usesti v avto. S Petko sva sedela za krmilom, spredaj na luči je bil postavljen majhen mož, dolgega moža, osla in čolna pa nikakor ni bilo mogoče spraviti v avto. Čoln damo v avto, damo osla v čoln - in vse bi bilo v redu, a za dolgega človeka ni prostora. V avto smo dali osla in dolgega moža - čolna ni bilo kam dati.

4. skupina.DEVETI Zjutraj smo se zbudili in se odločili, da nadaljujemo pot. Potem pa nenadoma možiček reče: »Veš kaj? Dovolj je, da se vlačimo s tem čolnom in avtom. Gremo peš." "Ne bom šel peš," je rekel dolgi mož, "kmalu se boš naveličal hoje." - "To si ti, tak človek, ki se utrudiš?" - se je zasmejal možiček. "Seveda se bom naveličal," je rekel dolgi, "želel bi si, da bi našel kakšnega konja zase." - »Kakšen konj je dober zate? - se je vmešala Petka. "Ne potrebujete konja, ampak slona." "No, tukaj ne moreš dobiti slona," sem rekel, "to ni Afrika." Takoj, ko sem to rekel, smo nenadoma zaslišali lajež, hrup in krike na ulici. Pogledali smo skozi okno in videli slona, ki so ga vodili po ulici, za njim pa so se zgrinjali ljudje. Majhen pes teče tik ob slonove noge in laja na vsa pljuča, a slon hodi mirno in se ne ozira na nikogar. "Tukaj," pravi mali človek dolgemu, "tu je slon zate." Vstopi in pojdi." - »In ti sedi na psu. Samo glede na tvojo višino,« je rekel dolgi mož. »Tako je,« pravim, »dolgi bo jezdil slona, mali bo jezdil psa, midva s Petko pa bova jahala osla.« In stekla sva ven.

Zapustili smo mesto in šli, kam pa smo prispeli in kaj se nam je tam zgodilo, vam bomo povedali naslednjič.

Dodatek 3

Biografija

Daniil je študiral na privilegirani peterburški nemški šoli. Vpisal se je na Leningradsko elektrotehnično fakulteto, a jo je bil kmalu prisiljen zapustiti. B se je lotil pisanja. V rani mladosti je posnemal futuristično poetiko in. Nato je v drugi polovici let opustil prevlado »zaumija« v verzifikaciji.

Po vrnitvi iz izgnanstva Kharms še naprej komunicira s podobno mislečimi ljudmi in piše številne knjige za otroke, da zaslužijo za preživetje. Po objavi pesmi »Človek z vrvjo in torbo je prišel iz hiše« v otroški reviji, ki je »medtem izginila«, Kharms že nekaj časa ni bil objavljen, kar njega in njegovo ženo postavlja na robu lakote. Hkrati piše številne gledališke skeče in pesmi za odrasle, ki za časa njegovega življenja niso bile objavljene. V tem obdobju sta nastala cikel miniatur Slučaji in povest Starka.

Naslovi v Petrogradu - Leningradu

1922-1924 - stanovanje N. I. Kolyubakina - Detskoe Selo (zdaj mesto Puškin), ulica Revolucije (zdaj Malaya), 27;
12.1925 - 23.08.1941 - Trofimova hiša - Nadeždinska ulica (od leta 1936 ulica Majakovskega), 11, apt. 8.

Opombe

Povezave

www.daharms.ru, Daniil Kharms - celotna dela. Biografija, dokumenti, članki, fotografije, anekdote
kharms.ru - Daniil Ivanovič Kharms. Biografija, dela, zgodba "Stara ženska", tovariši.
Daniil Kharms v Antologiji ruske poezije
Daniil Kharms o elementih
Kdo si ti, Daniil Kharms? Pregled knjige A. Kobrinskega "Daniil Kharms".

Deklamacije

"Cases" Daniila Kharmsa izvaja

Filmske adaptacije

“Primer Harms” Slobodana Pešića (1987);
(1989) - tragikomedija absurda, ki temelji na delih Daniila Kharmsa;
"Staru-kha-rmsa" Vadima Gemsa (1991) - filmska priredba zgodbe D. Kharmsa "Stara ženska";
(1991);
"Koncert za podgano" Olega Kovalova (1996)
"Padec v nebesa" Natalya Mitroshina (2007)

Literatura

100-letnica Daniila Kharmsa: Konferenčno gradivo. Sankt Peterburg, 2005.
Glocer V. Marina Durnovo. Moj mož Daniil Kharms. M.: IMA-Press, 2001.
Jacquard J.-F. Daniil Kharms in konec ruske avantgarde. Sankt Peterburg, 1995.
Kobrinsky A.A. O Kharmsu in še več. Sankt Peterburg, 2007.
Kobrinski A. A. Daniil Kharms. M.: Mlada garda, 2008. - ("Življenje čudovitih ljudi").
Kharmsizdat predstavlja: sob. materialov. Sankt Peterburg, 1995.

Druge knjige na podobne teme:

Avtor	Knjiga	Opis	leto	Cena	Vrsta knjige
Kharms Daniil Ivanovič	Prvič in drugič	Daniil Kharms in njegova neverjetna, skoraj fantastična zgodba, na splošno brez primere, o tem, kako sta se Petka in njegov prijatelj odpravila na pot in pela veselo pesem. In kako na poti do vašega podjetja... - @Career Press, @(format: 70x108/32, 304 str.) @ @ @	2015	570	papirnata knjiga
Daniil Harms	Prvič in drugič	Smešna zgodba o tem, kaj se je zgodilo prijateljem, ki so šli ven na sprehod. Knjiga za odrasle za branje otrokom - @Career Press, @(format: 300x220, 32 strani) @ @ @	2015	451	papirnata knjiga
Daniil Harms	Prvič in drugič	O čem govori ta knjiga? O tem, kako sta se prijatelja odpravila na potovanje, na poti pa je njuna družba rasla in rasla. Tukaj se z njimi sprehaja največji človek na svetu in tukaj je najmanjši človek na svetu - @ @(format: 300x220 mm, 32 strani) @ @ @	2015	353	papirnata knjiga
Kharms Daniil Ivanovič	Prvič in drugič	Daniil Kharms in njegova neverjetna, skoraj fantastična zgodba, na splošno brez primere, o tem, kako sta se Petka in njegov prijatelj odpravila na pot in pela veselo pesem. In kako na poti do vašega podjetja... - @Career Press, @(format: 300x220, 32 strani) @ @ @	2015	244	papirnata knjiga
	Zmanjšanje prvih temeljev matematike. zvezek II	Sankt Peterburg, 1771. Tiskarna mornariškega graščaškega kadetnega zbora. Publikacija je ilustrirana z gravurami z risbami, diagrami in risbami. Vezava lastnika. Usnjeni povoj hrbtenice... - @Tiskarna Naval Gentry Cadet Corps, @(format: 125x190, 462 strani) @ @ @	1771	72335	papirnata knjiga
Leonid Martynov	Prvič, drugič in tretjič	Novo knjigo Leonida Martynova sestavljajo predvsem besedila zadnjih let. Poezija Leonida Martynova je neločljivo povezana z našo dobo. Pesnikove najboljše pesmi razkrivajo bogato dušo Sovjetske zveze ... - @Mlada garda, @(format: 70x108/32, 304 str.) @ @ @	1972	33	papirnata knjiga
A. A. Malyavko	Tehnologija priprave prve, druge in sladke jedi. Vadnica	Album je bil sestavljen na podlagi učnega načrta in programa, ki ga je 30. aprila 1982 potrdil Državni komite za poklicno izobraževanje ZSSR. Vsebuje recept in ... - @Vishcha school, @(format: 70x100/16, 184 strani) ) @ @ @	1987	441	papirnata knjiga
M. Borisov	Kraterji Babakin	Knjiga pripoveduje o življenju in delu enega vidnih oblikovalskih inženirjev, aktivnega udeleženca pri izvajanju sovjetskega programa za preučevanje in raziskovanje vesolja... - @Znanje, @(format: 84x108/32, 160 strani) @ @ @	1982	110	papirnata knjiga
Alan Dean Foster	Filogeneza	Debla so podobna žuželkam, A-anne pa kuščarjem. Ljudje, kot veste, niso kot prvi ali drugi. Od tod vsi problemi stika z brati v vesolju. In če se nenadoma zgodi ... - @Exmo, Domino, @(format: 84x108/32, 656 strani) @ Jeklena podgana (trda vezava) @ @	2003	180	papirnata knjiga
Goldstein A.B.	Protokol Megaco/H. 248: Referenca telekomunikacijskih protokolov	»Stroji morajo delovati. Ljudje morajo razmišljati,« pravi moto IBM-a, ki je dosegel pomemben uspeh pri ustvarjanju prvega, pri izbiri drugega, pa tudi pri protokolih interakcije med prvim in ... - @BHV-Petersburg, @(format : 84x108/32, 656 strani) @ Telekomunikacijski protokoli - uvodna beseda Ločimo z ločili, običajno z vejicami. Za podrobnosti o ločilih za uvodne besede glejte Dodatek 2. (Dodatek 2) Tam, prvič, disciplina // Proti Nashenskaya je šibka. // In prosim sliko: // Tukaj je kolumna, tam je ... ... Slovar-priročnik o ločilih IZ PRVE ROKE- izvedeti, prejeti informacije itd. Direktno, brez posrednikov. Razume se, da informacije, novice, informacije itd. so natančni, zanesljivi in vredni zaupanja. To pomeni, da oseba ali skupina, ki jo združujejo skupni... ... Frazeološki slovar ruskega jezika Prvič, ne pijem vina; drugič, danes sem spil že tri kozarce. Glej REASON REASON ... V IN. Dahl. Pregovori ruskega ljudstva Velika biografska enciklopedija Vsebina [O F. v Franciji glej ustrezno. Umetnost.]. I. Bistvo F. in njegov izvor. II. F. v Italiji. III. F. v Nemčiji. IV. F. v Angliji. V. F. na Iberskem polotoku. VI. F. na Češkem in Moravskem. VII. F. na Poljskem. VIII. F. v Rusiji. IX. F. v..... Enciklopedični slovar F.A. Brockhaus in I.A. Efron Malo podjetje- (Malo gospodarstvo) Pojem malega gospodarstva, zgodovina razvoja in značilnosti malega gospodarstva Informacije o pojmu malega gospodarstva, zgodovini razvoja in značilnostih malega gospodarstva Vsebina Vsebina Malo gospodarstvo v Omejitev statusa Omejitev na ... ... Enciklopedija vlagateljev SRCE- SRCE. Vsebina: I. Primerjalna anatomija........... 162 II. Anatomija in histologija........... 167 III. Primerjalna fiziologija......... 183 IV. Fiziologija................... 188 V. Patofiziologija................ 207 VI. Fiziologija, pat...... Velika medicinska enciklopedija